Naraščajoče temperature kopnega in oceanov, divji vodni cikel, umik ledenika so prizadeli Latinsko Ameriko in Karibe

Ob obalah,-obrnjenih proti Atlantiku, se gladina morja v delih tropskega Atlantika in Karibov dviguje hitreje od svetovnega povprečja. Nadaljevanje zakisljevanja in segrevanja oceanov povečujeta tveganja za morske ekosisteme in ribištvo, glede na stanje podnebja WMO v Latinski Ameriki in na Karibih leta 2025.

»Znaki spreminjajočega se podnebja so v Latinski Ameriki in na Karibih nezgrešljivi, od pospešene izgube ledenikov in dvigovanja morske gladine do hitro krepitve tropskih ciklonov, ekstremne vročine, poplav in suše,« je dejala -generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.

"To poročilo kaže, da medtem ko tveganja naraščajo, raste tudi naša sposobnost predvidevanja in ukrepanja za reševanje življenj in zaščito sredstev za preživetje," je dejala.

To je bil ponazorjen z orkanom Melissa oktobra 2025 -, prvim zabeleženim orkanom kategorije 5, ki je dosegel Jamajko. Povzročil je 45 smrti in gospodarske izgube v višini približno 8,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je več kot 41 % BDP. Čeprav Melissa ni imela zgodovinskega primera, so jamajške oblasti uporabile visoko-kakovostno modeliranje tveganja za informiranje o vnaprejšnjih finančnih ukrepih in pripravljenosti na nesreče, ki so omejile človeško število in pomagale otoku obvladati.

Drugo veliko tveganje je ekstremna vročina, ki predstavlja vse večje breme za javno zdravje. Leta 2025 so ponavljajoči se in intenzivni vročinski valovi – s temperaturami precej nad 40 stopinj - prizadeli velike dele Severne, Srednje in Južne Amerike. Zato obstaja nujna potreba po vključitvi podnebne inteligence v zdravstveno načrtovanje in pripravljenost na izredne razmere ter vključitvi meteoroloških zgodnjih opozoril s sprožilci javnega zdravja.

Številne države redno ne objavljajo-podatkov o umrljivosti zaradi vročine zaradi posebnih vzrokov. Ocenjuje se, da je bilo letno približno 13 000 smrti zaradi vročine- (povprečje v 17 državah od 2012–2021). To kaže na znatno podcenjevanje umrljivosti zaradi vročine in glede na poročilo obstaja potreba po izboljšanem poročanju.

Raziskuje tudi, kako so agro{0}}živilski sistemi izpostavljeni ekstremnim vremenskim in podnebnim šokom, s sočasnimi vplivi na kmetijsko proizvodnjo, preživetje na podeželju, dostop do hrane in delovanje trga.

Stanje podnebja v Latinski Ameriki in na Karibih je bilo predstavljeno v avditoriju Olacyr de Moraes na Ministrstvu za kmetijstvo in živinorejo (MAPA) v Brasílii v Braziliji. Zagotavlja verodostojne informacije o ključnih podnebnih kazalnikih, vplivih in tveganjih ter o večjih regionalnih ekstremnih dogodkih, vključno s tropskimi cikloni, vročinskimi valovi, močnimi padavinami in sušo ter hladnimi valovi.

"Te ugotovitve so zelo zaskrbljujoče. Kažejo pa tudi, zakaj je naše delo pomembno. Podnebne informacije niso le podatki. Gre za ljudi," je dejala Celeste Saulo.

»Gre za zaščito skupnosti pred poplavami, sušami, orkani, vročinskimi valovi in ​​drugimi nevarnostmi. Gre za kmete, ki načrtujejo svoje pridelke, zdravstvene organe, ki se pripravljajo na tveganja,-povezana z vročino, in obalne skupnosti, ki načrtujejo na naraščajoče morje,« je dejala.

"Stanje podnebja v Latinski Ameriki in na Karibih 2025 ni samo znanstvena publikacija. Je poziv k ukrepanju. Poziva nas, naj okrepimo opazovanja, vlagamo v storitve, odpravimo vrzeli v zgodnjem opozarjanju in zagotovimo, da podnebne informacije dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo," je dejala Celeste Saulo.

Trendi regionalne temperature zemlje LAC 1901 - 2025

Temperature

Od štirih 30-letnih obdobij, ocenjenih v poročilu, obdobje 1991–2025 kaže najmočnejši trend segrevanja od začetka zbiranja podatkov leta 1900: približno 0,26 stopinje na desetletje v Južni Ameriki in 0,25 stopinje na desetletje v Srednji Ameriki in na Karibih. Mehika je doživela najhitrejšo stopnjo segrevanja, približno 0,34 stopinje na desetletje od leta 1991 do 2025.

Povprečna letna povprečna površinska temperatura leta 2025 se je uvrstila med peto in osmo najtoplejše doslej.

V regiji je bila rekordna{0}}vročina, vključno z 52,7 stopinje v Mexicaliju (Mehika) – nov državni rekord – in več vročinskih valov, ki so presegali 40 stopinj –45 stopinj po vsej Srednji Ameriki. Številni kraji v Južni Ameriki so zabeležili tudi temperature nad 40 stopinj, s 44 stopinjami v Rio de Janeiru (Brazilija) in 44,8 stopinje v Mariscal Estigarribia (Paragvaj).

Padavine

V zadnjih približno 50 letih so padavine v Latinski Ameriki in na Karibih postale bolj ekstremne – nihajo med sušo in potopom ter z daljšimi sušnimi obdobji in intenzivnejšimi mokrimi dogodki.

Obilne količine padavin so se povečale v Srednji Ameriki in v severni Južni Ameriki (na primer v Kolumbiji, Bolivarski republiki Venezueli in na obrobju Amazonije). Jugovzhodna Južna Amerika (južna Brazilija, Urugvaj in severna Argentina) je prav tako zabeležila povečanje letne količine padavin in pogostejše poplave.

Osrednji Čile, severovzhodna Brazilija ter nekatera območja Srednje Amerike in Karibov postajajo bolj suha. Območje Amazonije je mešana slika z daljšimi sušnimi sezonami, močnejšimi-ekstremnimi mokrimi sezonami in povečano pogostostjo suše v južni in vzhodni Amazoniji.

Leta 2025 so ekstremne padavine in poplave povzročile velike humanitarne posledice, vključno z več kot110 000 prizadetimi ljudmi v Peruju in Ekvadorju (marčevske poplave), 83 smrtnimi žrtvami v Mehiki (oktobrske poplave) ter obsežnimi zemeljskimi plazovi in ​​škodo na infrastrukturi.

Junij 2025 je bil najbolj deževen mesec v Mehiki. Kljub temu je suša zajela severne in osrednje regije Mehike – na vrhuncu je pokrivala do 85 % države in povzročila vodno krizo za pridelke in rezervoarje. Na Karibih je prišlo do hudega pomanjkanja vode, v delih južne Južne Amerike pa je padlo več kot 40 % padavin, kar je prispevalo k izgubam v kmetijstvu in nevarnosti gozdnih požarov.

Ledeniški umik

Andski ledeniki tvorijo ključni vodni stolp za približno 90 milijonov ljudi, ki oskrbujejo sladko vodo za domačo porabo, hidroelektrično energijo, kmetijstvo in industrijo.

Nedavni nabori podatkov o globalni masni bilanci ledenikov kažejo pospešene izgube v visoko-gorskih južnih Andih, pa tudi tropskih ledenikih v regijah z nizko{1}}geografsko širino, kot sta Kolumbija in Ekvador.

Zaradi konvergence pospešene izgube ledu, naraščajočega povpraševanja po vodi in omejene sposobnosti prilagajanja – zlasti med podeželskimi andskimi skupnostmi – je prihodnost andskega vodnega stolpa eden najbolj perečih izzivov za varnost vode v Latinski Ameriki.

Masna bilanca ledenikov 2022–2025 / Opazovanja z opazovanih ledenikov v Kolumbiji, Ekvadorju, Čilu in Argentini

Ocean

Latinska Amerika predstavlja 8,8 % svetovne obale. Ocean absorbira odvečno toploto in ogljikov dioksid iz človeških dejavnosti. Posledično zakisanje oceanov in segrevanje v kombinaciji z deoksigenacijo vplivata na morske ekosisteme in koralne grebene ter škodujeta ribištvu in lokalnim gospodarstvom.

Leta 2025 je pH površinskega oceana še naprej upadal (zakisljevanje) in dosegel rekordno nizko vrednost v velikih delih Atlantika in Pacifika, ki mejijo na regijo.

Ekstremni morski vročinski valovi so se pojavili v Mehiškem zalivu in Karibskem morju ter na oceanskem območju ob Čilu.

Vzdolž obal-obrnjenih proti Atlantiku stopnje dviga morske gladine presegajo svetovno povprečje v delih tropskega Atlantika in Karibov.